Zadnji dan počitniškega varstva smo odšli v Gledališče Celje, kjer smo si ogledali njihove prostore, gledališki oder, ter postavljanje scene. Predstavili so nam vse korake, od začetka do konca uprizoritve predstave: bralne in aranžirne vaje, izbor besedila, proces nastajanja scenografije, kostume, glasbo, osvetlitev, pripomočke za ličenje, osebe, ki se ‘’skrivajo’’ v zaodrju in skrbno poskrbijo za nemoten potek predstave. Maskerka nam je pokazala kako poskrbijo za umetno kri, kar je bilo pravo doživetje: tisti, ki smo želeli nam je pikico umetne krvi nanesla celo na roko.

V mirnem popoldnevu pa smo se z lepimi spomini na letošnje poletje poslovili in si zaželeli le najboljše v novem šolskem letu.

V četrtek smo spoznali prav posebno žival, naučili pa smo se tudi nove igre s padalom.

Spoznali smo hribskega urha, majhno žival s povprečno velikostjo 5 cm, ima hrapavo bradavičasto kožo z drobnimi trni in srčasto oblikovano zenico. Če se prestraši, se takoj obrne na hrbet in pokaže svojo obarvano trebušno stran kot svarilo, saj tako nasprotnika opozori na svojo strupenost. Človeku urhov strup ni nevaren, si je pa v primeru stika z njim potrebno dobro umiti roke, saj lahko povzroči razdraženost, pordelost kože. Hribski urh čez leto živi v majhnih in začasnih vodnih območjih. Prehranjuje se z drobnimi nevretenčarji, ličinke, paglavci pa se hranijo z algami in bakterijami. V Sloveniji je zavarovan in na rdečem seznamu ogroženih dvoživk, uvrščen pod ranljivo vrsto.

Medtem ko smo čakali na spoznavanje živali, smo v manjših skupinah spoznali zanimive igre s padalom. Po skupinah smo uspeli obdržati žogice skoraj minuto na padalu, najljubša pa nam je bila igra ’’Vetrič, orkan’’. Eni skupini pa je uspelo zadržati žogo več kot minuto.

Tudi popoldne ni bilo časa za lenarjenje. Lotili smo se izdelovanja čebeljih panjev in čebelic.