Zadnji dan v tednu smo se odpravili v Mestni park Celje. Vreme nam je bilo več kot naklonjeno, zato smo lahko petkovo dopoldne dobro izkoristili. Uživali smo in se zabavali na igralih.
Popoldan po kosilu pa smo v zgornji telovadnici gledali risanko.
V sredo je bil čas za naš izlet! Z avtobusom smo se odpeljali v Logarsko dolino, natančneje v Solčavo. Šofer je avtobus parkiral pri Penzionu na Razpotju, mi pa smo zunaj pojedli malico ter se razživeli na igralih.
Nato smo vstopili v tamkajšnji Pravljični gozd, kjer smo poslušali pravljice in legende (o Sneguljčici, Petru Klepcu, Martinu Krpanu ipd.). Ob sprehajalni poti so nas pozdravljali pravljični junaki iz lesa.
Izvedeli smo kako je nastala znamenita “Igla” v Logarski dolini, naši učitelji pa so nam zaupali še eno skrivnost – v Potočki zijalki so živeli praljudje!
V četrtek dopoldan, ko še ni bilo tako zelo vroče, smo se igrali na novem zunanjem igrišču; fantje so igrali nogomet, punce pa so metale na koš, skakale gumitwist in se lovile.
Sonce je začelo vse močneje pripekati, zato smo se vrnili v šolske prostore in začeli izdelovati čebele iz tulcev in papirja. S temperami smo jih prebarvali, jim dodali krila in oči ter jih postavili na ogled na šolski hodnik. So vam všeč? Nam so!
Po kosilu nas je obiskal čebelar. Predstavil nam je našo kranjsko čebelo oz. kranjsko sivko, kot jo tudi imenujejo nekateri. Čebelar nam je povedal, da je to ena izmed najbolj razširjenih čebeljih pasem na svetu. Je zelo pridna in marljiva ter miroljubna do čebelarja. Čebele proizvajajo med, ki je zelo zdrav za človeka, zato je pomembno, da pazimo na njih in skrbimo, da bodo živele še mnogo let!
V ponedeljek zjutraj, ko še ni bilo tako zelo vroče, smo prvič preizkusili novo igrišče. Zelo nam je bilo všeč! Razdelili smo se v več skupin in se lotili različnih športnih disciplin: od nogometa, košarke … pa vse do badmintona. Jutranjo energijo smo namreč morali nekje ‘pokurit’!
Nato smo popili nekaj vode, se oddahnili in se odpravili v veliko športno dvorano, kjer so nas čakali člani sabljaškega kluba Rudolf Cvetko iz Velenja. Najprej so nam pokazali opremo, ki se uporablja pri sabljanju ter nam razložili pravila tega športa, nato pa so uprizorili pravi pravcati dvoboj! Izvedeli smo tudi, da so sabljanje leta 1896 uvrstili na olimpijske igre in je sedaj prisotno na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Eno izmed pomembnih sprememb v modernem sabljanju predstavlja uvedba elektronskih naprav za registracijo zadetkov, ki so zmanjšale možnost napak in pristranskosti pri sojenju; vsakič, ko se zadane nasprotnika, naprava z lučko in zvokom naznani ti. zadetek.
Člani kluba so s sabo prinesli otroško sabljaško opremo, tako da smo se v sabljanju lahko preizkusili tudi sami. Poglejte nas – pripravljeni smo na olimpijske igre!
Naslednji dan smo se dopoldan sprehodili do Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti (Medlog). Tam so nas najprej popeljali skozi čudovit in pisan park z ribnikom, rožami in gredami, nato pa smo – po skupinah – morali iskati barvne orehe, ki jih je ‘veverica’ skrila na različna mesta v parku. Do konca smo jih našli prav vsi; skrivali so se na najbolj nepredvidljivih mestih, tako da smo morali pokazati veliko detektivskega znanja in iskalnih sposobnosti.
Ker je bilo zelo vroče, smo se nazaj na šolo vrnili z avtobusom. Čakalo nas je kosilo!
Popoldan pa je nekaj otrok odšlo v zgornjo telovadnico, kjer so se igrali ‘med dvema ognjema’. Tisti, ki v telovadnico nismo odšli, smo v spodnji učilnici risali, barvali in se zabavali.
Zadnji dan šestega tedna je minil v znamenju veslanja; dopoldan smo se namreč peš sprehodili do Veslaškega centra ‘Špica’, kjer nam je gospod Dušan prijazno povedal vse o veslanju, kanujih, kajakih, opremi, tekmovanjih in materialih, ki se uporabljajo za čolne. Sicer pa je ‘Špica’ domovanje Kajak-kanu kluba NIVO Celje, ki že sedmo desetletje združuje ljubitelje veslanja na divjih vodah. Videli smo kakšne so pravilne tehnike veslanja in ugotovili, da vse skupaj vendarle ni tako zelo enostavno kot izgleda na prvi pogled. Na koncu smo se razgibali na fitnes napravah na prostem, da bomo popoldan lahko lažje nadaljevali z našimi aktivnostmi. Ko smo končali, smo se posedli na avtobus in se odpeljali nazaj do šole.
Po kosilu smo izdelovali ladjice iz različnih vrst papirja. Da so naše ladjice lahko ‘zaplule’, smo izdelali tudi papirnate ‘reke’ in morja’ …
Ker nas bo popoldan obiskal tisti ‘tapravi’ čarovnik, smo se v četrtek zjutraj lotili izdelovanja čarovniških klobukov. Nastali so pisani, veliki, majhni, veseli, zabavni in vsestranski klobuki iz papirja. Bodimo iskreni: izgledamo fantastično!
Nekaj otrok pa ni izdelovalo čarovniških klobukov, saj so se udeležili plezalne šole v veliki telovadnici. Kot izkušeni plezalci so se povzpeli prav do vrha plezalne stene. Očitno postajajo vse boljši!
No, po kosilu pa nas je res obiskal čarodej Roman. Pokazal nam je obilo čarovniških trikov in zvijač. Iz enega robca sta nastala dva; iz razrezane vrvice je nastala nerazrezana; kot pravi čarodej pa je s pomočjo kart bral tudi naše misli!
